Zakaj bi te iskala

po kamnitih poteh,

po cestah, 

polnih žalostnih ljudi?

Zakaj bi te iskala – 

tam, 

kjer upanje umira?

Zakaj bi te klicala,

po pozabljenih ulicah,

po kotičkih, 

polnih žalostnih otrok?

Zakaj bi te klicala,

tebe, 

ki ne slišiš nič?

Zakaj bi te iskala,

po temnih gozdovih,

po kotanjah, 

polnih prežečih zveri?

Zakaj bi te iskala,

tam, kjer nikogar 

ne poznam?

Zakaj bi te klicala 

in 

iskala,

po mrzlih hodnikih 

najinega bloka?

Po stopnicah se razlegal bi 

moj glas,

ti, 

skrit nekje

 v neznanem kraju,

telefon vibrira v suknjiču,

tu pa le kričanje,

 vtisnjeno v čas.

Anabea