
Beseda se obrača in obrača.
V megli ne najde vejice in pike.
Zvok saksofona ji ne dovoli,
da se stali v ščit grajske strasti.
Še veš, kako si me objel.
V sanjah, ležal si ob meni in me segreval s pogledi.
Ne, stanje je cianotično.
Ni te več, že stoletje, pri vratih zapahnjeno.
Sama sedim in gledam skozi okno.
Ob meni sveča, ki še ni dozorela.
In lepo mi je.
Toplo.
Kot takrat, ko sem v pari zagledala svoj obraz.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: sheeba
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!