
V karnevalski noči,
ko mraz sega
globoko pod ničlo,
se pomirim
z otroško zrelostjo.
Čisto, čisto poceni ponujam
prešuštno preteklost
prvemu smrdljivemu zvodniku,
ki mi pride na pot.
Brez vsake neokusne zmotnosti
buljim v druge,
kako jo vneto loščijo
kot zakmašne čevlje.
Nikdar se pač ne ve,
kdaj še prav pride.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!