iz tolmunov
našel sem človeka
ki gori v plamenih violine
skozi katerega joče zemlja
in si celi rane v zvokih
panove piščali
kako nespretno
radost ki govori o sebi
tako otožno
na nenavadnem kraju
sem srečal miroljubnega
žarek svetlobe
v črnem dežju
ki pada na otroka
na čistokrvno iluzijo vranca
ki stre srce junakom
tam kjer spim
pod trebuhom matere slonice
v pesmi prekooceanki
velikih modrih kitov
povsod
nikjer
le v tvojih očeh
milina
v tvojih razumnih očeh
Veoma, veoma visoki poetski skok ! 777 puta bravo, miko.
lpm
hvala lepa, Mirko. res si mi dal visoko oceno za skok. hvala.
pozdrav, v SA,
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 14. 02. 2026 ob 10:44
- Prebrano 130 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 20