Odhajam in ostajam
Odhajam v mesečino
miru in spomina.
Ostajam pod zvezdami,
ali pa med njimi,
morda celo
nad njihovim sijem.
Kamen teže in bolečine
puščam za seboj,
ob sebi nosim le težo modrine,
modrine neba,
ki spreminja se v črnino
okrog svetlečih se zvezda.
Ostajam ob drveči reki-
na koncu svoje poti,
se zlije v ocean miru,
ob svoji strugi nalaga sledi
nemira in praznine.
S seboj nosi le tisto,
kar v neskončni ocean
novih začetkov se zlije
Lepo, tenkočutno ...
Lep pozdrav, Marko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Babič
- 14. 02. 2026 ob 06:20
- Prebrano 89 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 4.85