Abstraktne prerokbe

V žametu noči se izrisujejo nevidne črte,

kače brez glave, brez repa, brez smisla,

ki se premikajo skozi temo,

kot da bi iskale izgubljeno središče sveta.

V njihovem gibanju je šepet,

v šepetu slutnja,

v slutnji praznina, ki se nikoli ne napolni.

 

Prerokba je veter, ki piše po vodi

in voda je reka, ki odteče hitreje,

kot lahko človek postavi vprašanje.

Besede razpadajo,

kot da bi jih bilo strah lastne teže,

kat da bi se bale, da bi jih kdo razumel.

 

Steklena krogla je megla z zvezdami,

ki se vrtijo v praznem prostoru,

kakor misli, ki so izgubile smer.

Kdor jih ujame,kdor jih razbije,

postane odsev brez imena,

brez obraza,

brez spomina na to, da je bil nekoč cel.

 

Čas je platno, posuto s solzami barv,

vsaka kaplja je zgodba,ki je ni več,

a še vedno diši po nečem,

kar bi lahko bilo resnično.

Nebo prerokuje brez oblakov,

oblaki prerokujejo brez neba

in med njimi visi tišina,

ki ne pripada nikomur.

 

V drobcu prihodnosti je pesek,

ki  beži pred dotikom.

Vsako zrno je svet,

ki se je sesul vase,

a še vedno nosi odmev nečesa,

kar je nekoč žarelo.

 

Prerokbe so sence brez telesa,

šepet, ki izgine, še preden ga slišiš.

 

V prihodnosti je pesek,

ki beži pred dotikom,

in tišina, ki se vrača v temo,

kot da bi nosila odgovor,

ki ga nihče ne zna izgovoriti.

 

Žiga Lev

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 02. 2026 ob 11:14

Zanimiva pesem ... popravi le raszpoke ... lp, Ana

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
19. 02. 2026 ob 12:19

Hvala, da si me opozorila na neprevidnost. Popravljeno!

Lp,  Ramiz


Zastavica

triglav

Poslano:
19. 02. 2026 ob 12:35
Spremenjeno:
19. 02. 2026 ob 12:35

Pesem me je nagovorila, vendar v zadnjih dveh kiticah postane preveč razlagalna.

Mislim, da bi jo lahko zaključil z verzom:


"je odmev tišine,"


Žiga, upam, da ne zameriš, ampak ker že naslov cilja na abstraktno, mislim, da je treba pustiti bralcu več svobode.




Lp, Marija 


Ps.: še tu bo treba popraviti:

a še veddno nosi 

ne rasveti.



Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 02. 2026 ob 16:40

Se strinjam z Marijinimi predlogi, super so,

lp, Ana

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
19. 02. 2026 ob 20:58
Spremenjeno:
19. 02. 2026 ob 20:59

Hvala, Marija, za vaš premislek in prijazno opozorilo. Zamerljiv nisem - nasprotno, vedno rad prisluhnem nasvetom, še posebej takrat, ko mi pomagajo, da s pesmijo bolje zadiham. Strinjam se, da je bil zaključek preveč razlagalen, zato sem ga preoblikoval.

    Hvala tudi urednici Ani za potrditev in usmeritev, ker se lahko od takšnih odzivov učim.

Zanima me kakšno mišljenje imata za popravljeno in predlagano verzijo zadnjih dveh kitic:

V drobcu prihodnosti je žarek,

ki se lomi v praznini,

kot da bi pozabil

od kod prihaja.

Njegova svetloba je krhka,

kot spomin, ki se vrača

v trenutek, ki ga ni več.


Prerokbe drsijo mimo

kot neotipljivi odsevi,

ki se nikoli ne ustavijo.

Ko se razblinijo,

za seboj pustijo prostor,

ki ga ni mogoče zapolniti

z odmevom tišine.

   Tu sta še dve možnosti za zadnjo kitico pesmi. Trenutno nimam ideje, kaj bi bolj ustrezalo.

A)  Drsijo neotipljivi odsevi,                   B) Drsijo neotipljivi odsevi,

      ki se ne ustavijo,                                      ki se nikoli ne ustavijo.

      razblinijo se                                             Razblinijo se

      in pustijo prostor,                                    in za seboj pustijo prostor,

      ki ga ni mogoče zapolniti                       ki ga ni mogoče zapolniti

      z odmevom tišine.                                   z odmevom tišine.


Lep pozdrav,      Ramiz              


Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
20. 02. 2026 ob 12:38
Spremenjeno:
20. 02. 2026 ob 13:39

Spoštovani Marija in Ana!

Pesem sem predelal. Takole naj bi izgledala končna verzija pesmi.

Abstraktne prerokbe


V žametu noči se izrisujejo nevidne črte,

kače brez glave, brez repa, brez smisla,

ki se premikajo skozi temo,

kot da bi iskale izgubljeno središče sveta.

V njihovem gibanju je šepet,

v šepetu slutnja,

v slutnji praznina, ki se nikoli ne napolni.


Prerokba je veter, ki piše po vodi

in voda je reka, ki odteče hitreje,

kot lahko človek postavi vprašanje.

Besede razpadajo,

kot da bi jih bilo strah lastne teže,

kot da bi se bale, da bi jih kdo razumel.


Steklena krogla je megla z zvezdami,

ki se vrtijo v praznem prostoru,

kakor misli, ki so izgubile smer.

Kdor jih ujame, kdor jih razbije,

postane odsev brez imena,

brez obraza,

brez spomina na to, da je bil nekoč cel.


Čas je platno, posuto s solzami barv,

vsaka kaplja je zgodba, ki je ni več,

a še vedno diši po nečem,

kar bi lahko bilo resnično.

Nebo prerokuje brez oblakov,

oblaki prerokujejo brez neba

in med njimi visi tišina,

ki ni pripadda nikomur.


V drobcu prihodnosti je pesek,

ki polzi skozi prste,

kot da beži pred dotikom.

Vsako zrno je svet,

ki se je sesul vase,

še vedno nosi odmev nečesa,

kar je nekoč žarelo.


Prerokbe so sence brez telesa,

šepet, ki izgine, še preden ga slišiš.


V prihodnosti je pesek,

ki beži pred dotikom,

in tišina, ki se vrača v temo,

kot da bi nosila odgovor,

ki ga nihče ne zna izgovoriti.


Še enkrat se zahvaljujem za pozorno branje in za predloge glede zaključka. 

   Strinjam se, da sta bili zadnji dve kitici v prvotni verziji preveč razlagalni in da je pesem proti koncu izgubila odprtost, ki jo nosi večina njenih podob. Zato sem pesem na novo oblikoval tako, da ostane v podobni simbolni in atmosferični obliki. V novi verziji sem ohranil motive peska, tišine in senc, ki sem jih poskušal izraziti bolj zadržano, bolj sugestivno, brez razlaganja. Upam, da zdaj pesem diha bolj enotno in da je zaključek zlit z njenim tonom.

   Vesel bom vajinega odziva!

Lp,     Ramiz  

Zastavica

Marko Vitas

Poslano:
20. 02. 2026 ob 12:43

Prerokbe ne morejo biti nedvoumne, ker se potem ne bi uresničile. 


Lep pozdrav, Marko 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
21. 02. 2026 ob 17:11

Ramiz, super si dodelal to pesem. Le tule pazi:

...

ki ni pripadda nikomur. / ki ni pripadla nikomur ali ki ne pripada nikomur


Lp, Ana

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
21. 02. 2026 ob 20:12

Ana, zahvaljujerm se za odziv. Pesem sem popravil, čeprav sem bil pod čudnim vtisom zaradi dveh šahovskih turnirjev na katerih sem prvi dan igral katastrofalno, drugi dan pa odlično in z mislimi sem bil tudi na novi pesmi, ki sem jo odložil, da sem to pesem predelal. Vesel sem, da mi je uspelo in danes sem končal tudi pesem, ki sem jo pisal in popravljal že od torka.

Lep pozdrav. Ramiz

Zastavica

triglav

Poslano:
21. 02. 2026 ob 20:13
Spremenjeno:
21. 02. 2026 ob 20:15

Se strinjam z Ano.


Lp, Marija 


Čestitke pa tudi za uspeh na šahovskem turnirju  (*_*)

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
21. 02. 2026 ob 20:23

Marko prerokbe so nedvoumne. Spomnim se, da mi je romkinja v nekdanji skupni državi, prerokovala, da bom živel v tujini in da se bom vračal v rojstno domovino. Takrat mi je bilo smešno in neumno. Danes pa je to realno, ker imam dvojno državljanstvo. Upam, da se bo še uresničila druga prerokba, ko mi je dejala, da bom kljub težki bolezni doživel globoko starost. 

Lep pozdrav.        Ramiz

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
21. 02. 2026 ob 20:28

Marija,

zahvala gre tudi tebi, zaradi spodbude, ki mi je zbistrila misli, da sem uspel popraviti pesem.  Hvala!

Lp, Ramiz

Zastavica

Marko Vitas

Poslano:
22. 02. 2026 ob 06:22

Ramiz, vse dobro.

Lepo nedeljo, Marko.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
22. 02. 2026 ob 10:23

Čestitke k pesmi,

lp, Ana

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
22. 02. 2026 ob 12:16

Hvala Ana za čas, ki si ga uporabila ob preoblikovanju moje pesmi. Zahvaljujem se tudi za podčrtanko in za čestitke. 

Lep pozdrav,     Ramiz

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Žiga Lev
Napisal/a: Žiga Lev

Pesmi

  • 13. 02. 2026 ob 16:15
  • Prebrano 212 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 49.05

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!