
V žametu noči se izrisujejo nevidne črte,
kače brez glave, brez repa, brez smisla,
ki se premikajo skozi temo,
kot da bi iskale izgubljeno središče sveta.
V njihovem gibanju je šepet,
v šepetu slutnja,
v slutnji praznina, ki se nikoli ne napolni.
Prerokba je veter, ki piše po vodi
in voda je reka, ki odteče hitreje,
kot lahko človek postavi vprašanje.
Besede razpadajo,
kot da bi jih bilo strah lastne teže,
kat da bi se bale, da bi jih kdo razumel.
Steklena krogla je megla z zvezdami,
ki se vrtijo v praznem prostoru,
kakor misli, ki so izgubile smer.
Kdor jih ujame,kdor jih razbije,
postane odsev brez imena,
brez obraza,
brez spomina na to, da je bil nekoč cel.
Čas je platno, posuto s solzami barv,
vsaka kaplja je zgodba,ki je ni več,
a še vedno diši po nečem,
kar bi lahko bilo resnično.
Nebo prerokuje brez oblakov,
oblaki prerokujejo brez neba
in med njimi visi tišina,
ki ne pripada nikomur.
V drobcu prihodnosti je pesek,
ki beži pred dotikom.
Vsako zrno je svet,
ki se je sesul vase,
a še vedno nosi odmev nečesa,
kar je nekoč žarelo.
Prerokbe so sence brez telesa,
šepet, ki izgine, še preden ga slišiš.
V prihodnosti je pesek,
ki beži pred dotikom,
in tišina, ki se vrača v temo,
kot da bi nosila odgovor,
ki ga nihče ne zna izgovoriti.
Zanimiva pesem ... popravi le raszpoke ... lp, Ana
Hvala, da si me opozorila na neprevidnost. Popravljeno!
Lp, Ramiz
Pesem me je nagovorila, vendar v zadnjih dveh kiticah postane preveč razlagalna.
Mislim, da bi jo lahko zaključil z verzom:
"je odmev tišine,"
Žiga, upam, da ne zameriš, ampak ker že naslov cilja na abstraktno, mislim, da je treba pustiti bralcu več svobode.
Lp, Marija
Ps.: še tu bo treba popraviti:
a še veddno nosi
ne rasveti.
Se strinjam z Marijinimi predlogi, super so,
lp, Ana
Hvala, Marija, za vaš premislek in prijazno opozorilo. Zamerljiv nisem - nasprotno, vedno rad prisluhnem nasvetom, še posebej takrat, ko mi pomagajo, da s pesmijo bolje zadiham. Strinjam se, da je bil zaključek preveč razlagalen, zato sem ga preoblikoval.
Hvala tudi urednici Ani za potrditev in usmeritev, ker se lahko od takšnih odzivov učim.
Zanima me kakšno mišljenje imata za popravljeno in predlagano verzijo zadnjih dveh kitic:
V drobcu prihodnosti je žarek,
ki se lomi v praznini,
kot da bi pozabil
od kod prihaja.
Njegova svetloba je krhka,
kot spomin, ki se vrača
v trenutek, ki ga ni več.
Prerokbe drsijo mimo
kot neotipljivi odsevi,
ki se nikoli ne ustavijo.
Ko se razblinijo,
za seboj pustijo prostor,
ki ga ni mogoče zapolniti
z odmevom tišine.
Tu sta še dve možnosti za zadnjo kitico pesmi. Trenutno nimam ideje, kaj bi bolj ustrezalo.
A) Drsijo neotipljivi odsevi, B) Drsijo neotipljivi odsevi,
ki se ne ustavijo, ki se nikoli ne ustavijo.
razblinijo se Razblinijo se
in pustijo prostor, in za seboj pustijo prostor,
ki ga ni mogoče zapolniti ki ga ni mogoče zapolniti
z odmevom tišine. z odmevom tišine.
Lep pozdrav, Ramiz
Spoštovani Marija in Ana!
Pesem sem predelal. Takole naj bi izgledala končna verzija pesmi.
Abstraktne prerokbe
V žametu noči se izrisujejo nevidne črte,
kače brez glave, brez repa, brez smisla,
ki se premikajo skozi temo,
kot da bi iskale izgubljeno središče sveta.
V njihovem gibanju je šepet,
v šepetu slutnja,
v slutnji praznina, ki se nikoli ne napolni.
Prerokba je veter, ki piše po vodi
in voda je reka, ki odteče hitreje,
kot lahko človek postavi vprašanje.
Besede razpadajo,
kot da bi jih bilo strah lastne teže,
kot da bi se bale, da bi jih kdo razumel.
Steklena krogla je megla z zvezdami,
ki se vrtijo v praznem prostoru,
kakor misli, ki so izgubile smer.
Kdor jih ujame, kdor jih razbije,
postane odsev brez imena,
brez obraza,
brez spomina na to, da je bil nekoč cel.
Čas je platno, posuto s solzami barv,
vsaka kaplja je zgodba, ki je ni več,
a še vedno diši po nečem,
kar bi lahko bilo resnično.
Nebo prerokuje brez oblakov,
oblaki prerokujejo brez neba
in med njimi visi tišina,
ki ni pripadda nikomur.
V drobcu prihodnosti je pesek,
ki polzi skozi prste,
kot da beži pred dotikom.
Vsako zrno je svet,
ki se je sesul vase,
še vedno nosi odmev nečesa,
kar je nekoč žarelo.
Prerokbe so sence brez telesa,
šepet, ki izgine, še preden ga slišiš.
V prihodnosti je pesek,
ki beži pred dotikom,
in tišina, ki se vrača v temo,
kot da bi nosila odgovor,
ki ga nihče ne zna izgovoriti.
Še enkrat se zahvaljujem za pozorno branje in za predloge glede zaključka.
Strinjam se, da sta bili zadnji dve kitici v prvotni verziji preveč razlagalni in da je pesem proti koncu izgubila odprtost, ki jo nosi večina njenih podob. Zato sem pesem na novo oblikoval tako, da ostane v podobni simbolni in atmosferični obliki. V novi verziji sem ohranil motive peska, tišine in senc, ki sem jih poskušal izraziti bolj zadržano, bolj sugestivno, brez razlaganja. Upam, da zdaj pesem diha bolj enotno in da je zaključek zlit z njenim tonom.
Vesel bom vajinega odziva!
Lp, Ramiz
Prerokbe ne morejo biti nedvoumne, ker se potem ne bi uresničile.
Lep pozdrav, Marko
Ramiz, super si dodelal to pesem. Le tule pazi:
...
ki ni pripadda nikomur. / ki ni pripadla nikomur ali ki ne pripada nikomur
Lp, Ana
Ana, zahvaljujerm se za odziv. Pesem sem popravil, čeprav sem bil pod čudnim vtisom zaradi dveh šahovskih turnirjev na katerih sem prvi dan igral katastrofalno, drugi dan pa odlično in z mislimi sem bil tudi na novi pesmi, ki sem jo odložil, da sem to pesem predelal. Vesel sem, da mi je uspelo in danes sem končal tudi pesem, ki sem jo pisal in popravljal že od torka.
Lep pozdrav. Ramiz
Se strinjam z Ano.
Lp, Marija
Čestitke pa tudi za uspeh na šahovskem turnirju (*_*)
Marko prerokbe so nedvoumne. Spomnim se, da mi je romkinja v nekdanji skupni državi, prerokovala, da bom živel v tujini in da se bom vračal v rojstno domovino. Takrat mi je bilo smešno in neumno. Danes pa je to realno, ker imam dvojno državljanstvo. Upam, da se bo še uresničila druga prerokba, ko mi je dejala, da bom kljub težki bolezni doživel globoko starost.
Lep pozdrav. Ramiz
Marija,
zahvala gre tudi tebi, zaradi spodbude, ki mi je zbistrila misli, da sem uspel popraviti pesem. Hvala!
Lp, Ramiz
Hvala Ana za čas, ki si ga uporabila ob preoblikovanju moje pesmi. Zahvaljujem se tudi za podčrtanko in za čestitke.
Lep pozdrav, Ramiz
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!