
prehodil sem dolgo pot,
samo zato, da sem
niti 5 kilometrov od doma.
mislim, da je res
to, kar pravijo:
»vedno plavaj
na
prazen želodec.«
in če to
nima smisla:
»nikoli se ne
zaljubi
prvi.«
in če si še vedno zmeden:
»uživaj
v vsakem sendviču.«
predvidevam, da je potreben genij,
da si lahko resnično srečen
v nesmislu
modrosti,
ko vse, kar potrebuješ,
je
glas boga,
da ti
vse skupaj popači.
končno
so mi bogovi dali ščit
pred samimi seboj
in,
če me imajo radi,
bodo razumeli,
zakaj jih
nobena razumna oseba
nikoli ne bi
častila.
»ljudje so
končno
videti kot rože.«
in jaz cvetim.
»ljudje so
končno
videti kot rože.«
in jaz cvetim.
seže*-*
Kako čudovito je doživeti in hkrati razumeti gravitacijo.
Oh, gravity; - why do you have to bring me down ;D.
Čestitke k pesmi ... na cvetenje,
lp, Ana
Hors odlično, čestitke.
Potem so ljudje postali rože
In dihajo s fotosintezo.
Lep dan ti želim.
Irena
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!