Razpolovijo te.

Spredaj še utegneš
potisniti čreva nazaj,
naravnati rebra
in se potegniti skupaj.
Šivaš se s krvjo in sokrvico.
Zadaj počasi odtekaš.
Rana prikliče mrčes.
Slišiš tisto zoprno brenčanje,
ki ti hoče raznesti bobenčke.
Roke si zvijaš po hrbtu,
odganjaš jih in se krpaš;
vztrajaš kljub bolečini.
Upaš,
da nisi kakšnega potuhnjenca
nehote zašil.

Zaližeš se v svoj kokon
in mažež s slino,
vesel, da si ostal v enem kosu.

nada pecavar