
kako je stopila do potoka
sezula stopinje
in jih pustila levemu bregu
nizvodno
/ali odhaja kot duša
navzgor/
... kako ji je voda vzkipela
čez gležnje kot krst
in so ji prebujene ptice
vzletele z ramen tako žive
da je noseča svoj droben
in nežen nemir
ponesla
na desni breg potoka
nizvodno
Lepoooo, prava poezija se dotakne.
Lp, Marija
Mi je všeč. Morda prebujene namesto prebudele?
Boja morda. Čeprav meni domače deluje tudi prebudela. Hm, mogoče zaradi narečja :)
lp
"Sezula stopinje" je dokončnost, ki pa je pravzaprav prehod na (ali v) vertikalo "nizvodno" in "navzgor" ni isto kakor konec, sta le dve novi začetni dimenziji: fizična in duhovna. Vse pa globoko občuteno. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: li
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!