ZAKAJ IN KO SE DRUŽBA STARA
Ko zjutraj se odpravim
v najbližjo trgovino,
srečujem le starejše,
ki hodijo tam mimo.
Vljudno jih pozdravim,
se oči jim zasvetijo,
če besedo, dve izrečem,
v trenutku oživijo ...
Osamlejnost globoka
ugnezdena je med nami,
vedno bolj jo je čutiti,
ljudje so vse bolj sami.
Še premoremo sočutje,
se znamo v njih vživeti,
nam rojene v 'drugih časih'
težko je razumeti?
Ko na vrhuncu si moči,
je zate vse važnejše,
ne razmišljaš o tegobah,
ki tarejo starejše.
Kaj hitro prideš v leta ...
te bo še kdo poslušal,
boš družbi le še v breme,
kaj boš takrat okušal?
Odnos do najstarejših,
je zrcalo vsake družbe,
nje' kultura se pokaže
v skrbi za naj-šibkejše.
Današnja družba ... ah, ne bi o tem.
Lepo, da si se spomnila na te ljudi, ki si nam veliko dali v zameno za kaj?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
- 09. 02. 2026 ob 07:11
- Prebrano 132 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 52.69