Hvala, da sem vas nekoč imela
drage rože moje,
hvala, ker mi greda je cvetela.
Hvala za oboje!

Hvala, za vse to, kar ste mi dale,
za vse vaše cvetje.
Hvala, ker moj vrt ste si izbrale,
hvala za poletje!

Hvala vam, za vse spomine,
čeprav me zdaj bolijo,
Čeprav ostajajo mi brazgotine,
in rože v njih sivijo.

A vendarle, za vse vam hvala,
vedno boste moje.
Kar sem mogla, sem vam dala,
zdaj ste šle po svoje...

Katarina Ambrož