pojdi
po tej poti
prašnjavi
razbeljeni od sonca
trepetaš v njej
privid
je bila tihota tvoja jed
molitev brezmadežnih planjav
ali besede
ki so tekle
kot jantar skozi čas
pojdi
danes
kje si
nikdar začet
nikdar končan
vse ljubeči
ki kapljaš
na golgoto
skrivnosti
Pri prvem branju me je prečiščenost pesmi tako zavedla, da me je teža pesmi ujela povsem nepripravljenega. Včasih je potreben trenutek oddiha ne le med pesmimi, ampak tudi med verzi. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 09. 02. 2026 ob 06:11
- Prebrano 225 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 141.91