
Rahlo zacingljajo,
iz globine žepa,
ko jih čez nekaj dni
v megli stresem na dlan.
Pahljačasti, svedrasti, ovalni
apnenčasti ostanki
mehkužnih življenj,
ki jih je v oseki
pogoltnila galebja lakota
ali pa jih je plima
pljusknila v ribje žrelo.
S klorirano vodo
spiram umazano biserovino,
sperem slane otipe valov,
osušim trde ostanke
mehkužnih življenj
in jih shranim za spomin
na ptičji vrišč
v sončnem jutru,
tvoj dotik.
Pesem izlita iz globin v dotik. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Me veselijo odmevi. In sem hvaležna zanje *-*
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!