Želela sem žarek,

ki pride skozi srce,

da svetloba razveže vozle,

ki jih ustvarjaš v meni.

Njen glas prereže zrak,

ti zapiraš oči.

A za trenutek

zdrsneš čez rob,

opazim iskro v njih.

Je to žalost,

ali le odsev?

Ali samo zadnji odmev?

Tokrat razumem-

odgovor obstaja,

a se skriva za obzorjem.

Tišina te obdaja.

In tam obstanem,

jaz z dušo na dlani,

ona z utrujenimi očmi,

ti pa v znani tišini.

Ta trenutek

razumem več,

kot smem

in manj,

kot želim.

Nina Babič