
v polnočni modrini
besede škrebljajo
po ušesih kot
lačne mravlje v ihti
odmišljaš eksotičen podton
pomilovanj
in fiale dneva
nad klifom
bonaca,
ki neopazno golta
prsteni rob
preteklost brez zgodbe
pa hlepeče
mapira življenje
po njem
hvala, Branka - izgleda, imava kar podoben okus
Naši (samotni) zalivi ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!