
Prostranstvo samote neslišno boža misli,
se zliva skozi pore puhastega jutra
in drami odrevenelo telo polno sanj o bližini,
o zavetju in varnosti mehkega gnezda.
Bližajoče oglašanje ptic budi prve žarke na vzhodu.
Mir zadnjih trenutkov pred pogledom v nov dan.
Pesem ob sliki Osamljena ptičica (M. Kopričanec, 1990)
Slika ne gre na stran.
Lp em
čestitke za trenutek impresije za zaprtimi očmi, ki nakazuje globlje zgodbe in odriva misel na neprijetnosti novega dne ...
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: elenamaja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!