Slišala sem jih cingljati,
zvončke, ob potoku.
Da je že pomlad pred vrati,
sodim po tem zvoku.

Videla sem, da cvetijo,
teloh in žafrani.
Gledam jih, a se mi zdijo,
malo še zaspani.

Srečala sem majhno dete,
ki stopica v travi.
Tam nabira nežne cvete,
z venčkom rož na glavi.

Jaz pa čakam, da pomlad,
ti srce ogreje.
Da boš rekel: Pridem, rad!
... ne glede na meje.

Katarina Ambrož