Nekatere misli

Imajo v sebi namen

Prepričevati

In pisati o tem

V kakšnem smislu

Pričakujejo

Da jim napišeš verz

Recimo o ljubezni

Kjer hlini pisec

Kako brez dotičnega

Ne zmore živeti

Da pričakuje objeme

In sprehajanja

Z roko v roki

Na limanice

Se lepijo tisti

Ki to pričakujejo

Potem tuhtajo

Celo noč

Eno in isto sliko

A nič se ne zgodi

Razen da dobijo

Več bralcev

Razmišljam o tem

Da jaz brez sebe

Ne zmorem živeti

Kar kdor doume

Napisano

Nikakor ne zmore

To je resnica

V njo verjamem

Če je zraven

Še kaj dobrega

Še bolj

Premikam se po planetu

Ki me kot magnet vleče nase

Hodim v krogu okrog Zemlje

Kakor v kakšni risanki

In ponavadi govorim

Celo isti materin jezik

Kot ga govorijo tisti

S katerimi celo nisem

Na isti valovni dolžini

IŽ-lev