(je v drobnem tisku)

Plačujem za stvari, ki ležijo na dlani,
voda, zrak in sanje na obroke so prodani,
podpisujem dneve z nevidnim davkom,
življenje teče v drobnem tisku in z zamikom.

Diham svobodo, ki diši po reklamah,
kot odprto nebo narisano na stenah,
koraki odmevajo v zlatih kletkah,
kjer ključ visi na istih vratih kot veriga.

Najemam sobo v lastni ječi,
da lahko mirno spim med tujimi meči,
stene šepetajo ceno varnosti,
ura meri dolg moje prisotnosti.

In nekje spodaj peč še gori,
hudič kuri z mojimi računi in skrbmi,
smeh mu doni skozi dimnike hiš,
jaz pa to plačujem, da lahko rečem:
»Glej — človek svoboden živiš.«

Tomaž Jevšenak