20260128
Na krhljatih ostankih
davnega poletja
zlepljen prah
dekad
veli k brisanju.
Brezvonjene travne bilke
hranijo le še luknjaste sence
v spominu.
Medtem
modrenje neba
kroti živahnost reke,
ki hiti v objem
nekega drugega
morja.
fionapanmor
urednica
Poslano:
02. 02. 2026 ob 10:38
Vse mine in treba je iti naprej. Impresivna pesem!
LP, Lidija
Poslano:
02. 02. 2026 ob 11:06
Hvala za odziv in podčrtanje!
Fi
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: fionapanmor
Pesmi
- 29. 01. 2026 ob 11:16
- Prebrano 124 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 4.95
