Pesem brez srca
Globoko ga skrije in
ovije v besede,
ki znajo gledati stran.
Preveč bi bilo,
preveč za čisti papir.
Pesnik kot paznik hodi okrog.
Ne sme ga zadeti, ne sme krvaveti.
Pobira nevidne kapljice in
iz njih sestavlja črke:
znoj,
pljunek.
čiki z rdečo šminko,
fuk,
noč,
ki se težko spere z rok ...
Pesem se ne slini,
se ne izlije,
eliksir mora ostati,
da se ne razkrije vir.
Zato pesnik trenira zadrževanje diha:
napne trebuh,
zakrči mišice,
stisne čeljust,
nabere in spusti gube na čelu
in izdih spremeni v slog.
Postane čudak,
ki se boji čudeža v sebi
in se uči kako ga zadušiti.
Kljub vsem vajam se izda
v verzu, ki vseeno zadiši po krvi,
v neenakomernem utripu,
v preglasni tišini.
Ker pesem ni vaja.
Ni igra.
Je organ.
Topel.
Trmast.
Smrten.
Opčine pohvatani konci i mreža kojom se uhvati stih. I oživi u svojoj stvarnosti.
Izuzetno dopadljivo i velemajstorski izrečeno.
lpm
Črni Kos, hvala za ta tvoj: uf. Zadel me je.
Mirko, brez velikih besed pišem in hvala, da me razumeš.
Lpb
Kako pronicljivo in resnično. To lahko razume samo dober pesnik ...
LP, mcv
Ja , se strinjam z zgornjimi komentarji.
Odlična.
Lp, Marija
mogoče so otroške najtežje. zakaj so v teh luvrih same monalize, otroške slike nas starih bebčkov, pa po kleteh norišnic. v človeku se res nekaj duši, in svet je glede tega slep. majhni koščki sreče, ki se lahko zelo zgodaj obarvajo v črno.
mogoče pa samo ni bilo druge barvice doma ...
pozdrav
V pesmi (v pisanju pesmi) najprej besede kratko zarežejo, nato se odrezki sestavijo, ki se potem (v pesmi) na novo razrežejo. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 29. 01. 2026 ob 07:12
- Prebrano 281 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 78.21