
V pižami skočim na balkon.
Sonce ima moč samo za steklom -
zunaj kraljuje mraz.
Pograbim brisačo,
ki je polna vonja zime.
Svetla modrina
bdi nad zemljo
prekrito z zamrznjenim molkom.
Popolno brezvetrje.
Na majhnem griču
tri temna, gola drevesa
in majhen zvonik
molijo kvišku;
noč in dan,
čeprav se nebo ne meni zanje.
Nekaj prvinskega
in svetega je v tem.
Pretrese me.
Bolj kot zvok rešilca,
ki se vrtinči po dolini
in vdre skozi šipe.
Že drugič so jo rešili ...
Všeč.
Le verz: se vztrajno stegujejo - ki samo ponavlja da molijo, se mi zdi odveč.
Kljub besedi vztrajno, saj bi lahko ta bila že pred molijo, če je za pesem pomembna.
Molijo ima celo dvojni pomen, stegujejo pa to razblini.
Milan Ž. - Jošt Š.
Ja, gre za nepotrebno podvajanje in dvojni pomen pride do izraza - sem popravila, hvala, pozdrave Nada
Čestitke za občutene perspektive!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!