1

Kako se lahko nabere toliko žalosti v človeku
ki gleda mrtvo ptico?
Kako lahko solza napolni ocean bolečine
ne da bi se dotaknila dotaknila čeri
samoizpraševanja?

Kdo je pobožal metulju drobna krila
in komu je prenehalo biti srce?
Kako si deklica iz peska
na obali  mojih sanj?

Cunjasta pučka, starka z nasmehom deklice.
Kdo si neznana znanka?

Kaj si prikazen,
ki jo srečujem?

Kdo si človek, ki gleda mrtvo ptico
in boža njen kljun?

Jaz sem le roka, le roka, nežna roka,
ker naju življeneje tolaži.

In kdo bo obrisal kri z najinih ustnic?

2

Potem se spomim  vonja njene kože
in diham kot vojak v maski,
kakor spermij v kondomu,
kakor  mornar na pomolu
mrtvega morja,
ki je mrtvo le po imenu.

Karel