
V vlogi
sedemindvajsetega zlikovca
v filmu,
ki se naivno loti
protagonista,
ki je pred njegovimi očmi
pometel s šestindvajsetimi
njemu enakimi,
se lotim
veselejših verzov.
Ideja o
pesmi s srečnejšo noto
je privlačna
kot seksi bivša
sošolka,
katere čvrste joške
skozi prosojno majico
brez nelagodnega
vprašanja odgovorijo,
da nima otrok.
Ampak,
ko se na idejo prisesam
kot pijavka,
da bi se nasitil navdiha,
ugotovim,
da gre za silikon.
V slogu moralnega šarlatana,
ko se publika razblini,
izpljuvam težke besede.
Takšne,
ki so Virginio Woolf
vlekle
k žrelu resnice.
V drobovju
neporažene zveri
me pričaka
otrok v meni.
Z upanjem
v pogledu lačnega mačka
me vpraša,
če sem jaz heroj,
ki ga bom s pesmijo
polno vedrine
rešil pošasti.
Seveda,
ne skrbi.
Ga pobožam po glavi.
Samo še
zadnji verz napišem.
Olajšan zaupljivo
položi glavo
na moja kosmata
in zamaščena prsa.
Z lažjo
otroku v sebi
spoznam,
da nisem
stranski antijunak.
Že od nekdaj
sem pošast.
Ja, Nekdo mora igrati
Zlikovca. Če je samo eden je
Že to napredek. Samo da jih
Ni več..
Zanimivo res.
Lep pozdrav
Irena
izvor pošasti, ki se pojavi, ko so tla plodna, do takrat pa je bil zdravnik, slikar, kdo ve kaj, so stare zgodbe, morda podprte z relikvijami. ne bi navajal teh mitov, ker niso časi za to.razen enega iz xy, , da židje jejo otroke, ki je bil podprt z neko lutko, gnusobo, bi danes rekli, v cerkvi, ki naj bi vse to že presegla. zgodba božička o darežljivosti in dobrotljivosti, pa ostaja relativno neznana. končno se nek pregon dejansko popredmeti v pošast, mitomanijo itn. vera, da so židje ubili jezusa, ki je bil prav tako žid, je bil fantastičen izgovor, da se jim popleni premoženje. bančništvo, oderuštvo, kot židovska poslastica (tudi, ker drugih del niti niso smeli opravljati), pa se zdi kot revanša. vse se izide. nabor se vedno prične pri otrokih.
videl v ljubljani, kako gre dedek z vnukom mimo cerkve in govori to je fuj. van pameti.
če pa pogledaš vse to morišče naenkrat, kar absolutno ni priporočljivo, najdeš, da je na dnu teme, žarek svetlobe, ki je namenjen natanko otroku. stavka ne bom navajal, ker bi ga nujno popredmetili v mit.
pravzaprav si načel težke gobice, bi rekel šalamun. menda je mislil kaj drugega, ampak izraz je dober.
pusti to s pošastjo. ali pa po majhnih žličkah.
vse dobro,
m.
odlično pa praviš igrati ga, igrati se ga, izgleda, da se ga otroci tako rešujejo.
bavbav, babaroga, drekavac iz tunela, ki nič kaj mistično nekega dne plane na plano.
lp
samuraji pa pravijo, za nobeno ceno ne otroka že zgodaj strašiti. pa vidiš kako na koncu izpade.
zdaj pa res res dost, dolge noči imam.
lp
vzrokov za ruske pogrome ne poznam dovolj dobro. in zlate horde, in kan, ki zedinja plemena, da bi dosegel mir, potem pa pobije več ljudi kot jih je sploh bilo, ne glede na to ali je bil v sebi volk ali medved,
človek je tako daleč, da glava peče. raztrgajmo ga javno, da oplemenitimo množice.
ko je luter rekel tukaj stojim in ni mi druge, ker se je uprl in menda niti ni tako enostavno zgoreti na grmadi, je bojda na koncu imel ne vem koliko žena. res? ali se resnici vedno pljune v obraz.
aja, za vojno z mnogoženci je blo treba zbrat.
in grehi so ti odpuščeni in prec si z liftom gor.
je to zloraba, ali kaj boš naredil, ko pride horda. jim vrgel knjigo v glavo.
je bog tudi bog vojne? zakaj ga potem ne poslušaš. in on se bo boril zate.
in vidim, da nisem izpolnil niti ene zapovedi.
zdaj pa molči.
Hvala Miko za poglobljn komentar in zanimivo razmišljanje.
Kot se je Di Caprio spraševal na koncu Shutter Islanda, je bolje živeti kot pošast, ali umreti kot dober človek?
Lp
pa tudi tebe mislim, da razumem, da si majhna pošast, strahec s škrgami v silikonskem svet slabih slikarjev.
kako pa strežeš malim, samo ti veš.
lp, oprosti za ta spet kolosalni blues.
lp
depp, pa je tudi hodil k malim kot pirat. smeh je zdravilo. tudi katarza, ne samo solze.
lp
aja, ker me mogoče jutri več ne bo, naj ti zaupam, da pri sebi zapažam neko slast naspram lastnih misli. najini nevidni študentje se preobjejo in tudi mene včasih sili na b..., če grem skozi vse naenkrat.
čas beži in v teh časih mularija mora najti nove prijeme, ne več ko nekoč, najprej kravca, pol pa štalca. ko sem na porodniški se mi pa vsi režijo.
samo pošast.
iz zmajčkov itak zrastejo zmaji
dobrodušni bruhajmo ogenj v zločeste
božajmo malčke
Ja Miko, Johnny ima zagotovo kar nekaj demonov znotraj sebe. So pa takšni ljudje pogosto najbolj empatični in s humorjem ščitijo ostale.
Hvala Caki!
Res je Damjana, ampak naloga zmajčkov je, da prekinejo cikel :)
Lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!