Vse, kar se lahko zgodi,
je v bistvu kar že ve.
Enako.
Njen obstoj
se ustavlja v odštevanih minutah
na stenski uri v kuhinji,
v tišini,
v ljudeh okoli sebe,
z drugačno žalostjo v očeh.

Tisti večer,
črni tuneli in veter v laseh,
in žulijo jo čevlji.
Prepleta se v vsem in še in ja,
saj zdaj bo tisto nekaj več,
kar čaka, že odkar ve zase.

Končno.

Kose sebe
lepi skupaj
z vijola selotejpom.
Ima vse.

Skozi okno avtomobila
nevede izgubljala
vijola delčke sebe.

majavalic