MOLK JE ZLATO
Ne govoriva več,
ko naju zvečer
objame tišina
in niti takrat,
ko se hkrati dotikava
iste preteklosti.
Ne govoriva več,
ker sva brez glasu,
kot ranjeni živali
preden zapreta oči.
Ker ni nikjer nobene
nezlorabljene besede več,
nobene sveže poti,
ki bi pognala
kazalce na uri.
Ne govoriva več,
ker lastne misli
manj bolijo,
kot tuje besede
in tudi zato,
ker je zdaj molk zlato.
Ne vem, če je v takih situacijah molk res pravo zlato? In če taka pot vodi naprej?
Lp Tolminka
Ni rešitev, je samo trenutni odziv... Naprej je pa naslednje vprašanje.
Lp em
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: elenamaja
- 25. 01. 2026 ob 08:36
- Prebrano 146 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 9.97