rad bi prešteval vzdihe
ovijal spanje v bršljan
sprejel vase slano reko
se prebujal z mano in ponovno spet zaspal
me poljubil, da se poljub med nakupi ne izgubi
me pobožal, da dotik v noč ne izveni

kože se razbeljen dotakneš
pogled zapira oči
dahneš v mednožje sladko besedo
da moj glas za trenutek onemi

slani sendviči so na mizi
in midva , ki se ljubiva ob njej
žariva
so tla polna pozobanih vej
in ob steni grobo, goreče
naj glava počine na krilih molčeče
še lunina dlan zaplava pod cvetnimi vrati
bo treba zaspati, mi praviš, zaspati
neslišno zapreti se vase
da jutro obarvava rjavo
ko jesen se prismuka v vlažne dlani
zaspi, ljubezen, zaspi

potopiva se v moje nedrje tiše
da rahljava se do zadnjega stiha
najin čas neslišno zaniha
in nahraniva oblike besed
jih gladiva, srkava svet
med korakom z jezikom
so usta poželjiva
posesava iz panja najina meča igriva
razpleti me, da se žalost stopi
ko razgrneva se ponovno med rjuhe svilene
kjer plujejo ladje
najine, ne čisto vsakdanje

sheeba