Šepet dežja
Dežne kaplje
iščejo pot do mene,
njihov hlad
se dotakne lic,
na ustnicah prebudi
nasmeh, ki je skrit.
Ena steče v oko,
nežno jo orosi,
kot rosna sled,
pogled zbistri.
Tiho me vodi po gozdu,
listje nežno spreminja barvo,
v meni vzbuja toplino
s tisto prelepo rdeče-rjavo.
Megla se spušča v dolino,
gosta, težka,
a presenetljivo mehka.
Srce pomiri in
dušo poboža.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nina Babič
- 24. 01. 2026 ob 07:14
- Prebrano 85 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 23.88
