V koridi časa je statist,
gledalka, ki v dvobojih
često doživi poraz.
A ko biki podivjajo v njej,
takrat v begu let
izravna še zadnjo gubo,
v katero je zavijala
svoj izmuzljivi jaz,
iz krvi izpran,
iz kosti in misli izdelan,
z lažmi nahranjen.
Takrat po vonju
razčesanih prsi zadiši
in na brezmejnem polju
vrši mladost.
Andrejka