Staranje
ni propad telesa.
Je postopno odlaganje lažnih podob,
dokler ne ostane obraz,
ki ga lahko pogledamo brez opravičila.
Vsaka guba je sled nečesa,
kar smo preživeli:
dobili in izgubili.
Telo ni več nekaj samoumevnega,
ampak zgodba.
Prepoznamo se
in podpišemo mir z lastnimi pomanjkljivostmi,
ki niso izginile,
samo ne skrivamo jih več.
Ne čutimo potrebe,
da bi svetili, dovolj je,
da nas vidijo.
S starostjo izgubljamo iluzijo nadzora
in nehamo verjeti,
da moramo imeti vse v rokah.
Zadržimo le,
kar je zares pomembno.
Starost je čas, v katerem veš,
da obraz ni več obljuba,
ampak zapis.
elenamaja, hvala, da si se ustavila.
Lepo bodi.
Čestitke k pesmi, ki deluje pomirjujoče s svojimi spoznanji o staranju,
lp, Ana
Hvala, Ana. Vesela sem, da ti je pesem všeč.
Lepo bodi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 23. 01. 2026 ob 07:38
- Prebrano 183 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 24.82