Potovanje
Glava v horizontu,
oddaljeni zvoki,
stopala v globini,
srce kot pesem.
Turkizno nebo,
vdihljaji v smehu,
rimske kupole,
žareče utripanje.
Morje v dvojini,
koža v počitku,
voda hoče še,
duša šepeta.
Kot črički,
kot trave,
kot kamni -
kot tvoj dotik.
Hvala Branka. Preden sem jo preoblikoval je bila kar drugačna...Včasih je pesem treba malo pustit in jo potem pregneteš v nekaj kar bolj rezonira, zveni.
Pozdrav.
Tudi sama imam problem s to hitrostjo.
Pesem je treba pustiti, da se uleže in z nje sleči težek plašč.
Pobrati vse okraske, ki jo vlečejo k dnu in ji pustiti jasnost.
Lepo ti je uspelo.
lp
Hvala. Kar drži. Meni se pesem velikokrat izpiše iz ene ali dveh podob, ki predstavljata prvo in drugo vrstico. V tem primeru: plameneča glava na obodu stožca..
V tem primeru sem pesem čisto preoblikoval v občutku, ki ga posreduje. Zginil je stožec, plameni, in iz enega takega neposrečenega modernizma je nastalo nekaj bolj intimnega.
Lp
Lepaaaa,
kar se pa tiče tistega, da nekaj pustiš, da se uleže,
se popolnoma strinjam.
M
Hvala Triglav in Črni kos za vajin pozitiven komentar. Se beremo.
Lp
Čestitke za slike potovanja!
Milan Ž. - Jošt Š.
Najlepša hvala Milan. Se beremo in pozdrav.
Ris
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: En Ris
- 21. 01. 2026 ob 10:20
- Prebrano 209 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 41.02