Žetev angelskega navdiha.

Igra besed ali globok pomen;

ve kdo?

Navdih si mi dal ti, ki si mi kot angel,

si moja inspiracija in moja moč,

povod vseh pesmi,

ker je lažje tako.

Žanjem svoja čustva,

besede, ki pridejo iz tvojih ust, mojega srca.

Bolečina, ki je bila včasih sreča

ali pa ljubezen, ki še traja,

ko bi morala že zdavnaj izveneti.

Upanje, ki je še živo, 

ljubezen, ki boli, a kljubuje.

Ker ljubiti pomeni izbrati nekoga znova in znova,

tudi ko ni več upanja, da bi kaj bilo.

Ker to je on in ne kar nekdo,

nekdo, ki bi prišel in šel brez obljub.

Ne, on je žrtev moje ljubezni, ampak bolj kot moje ljubezni, mojega strahu.

Ker tako ljubiti je strašljivo,

lahko požanje ves up.

Vsako trpljenje, ker teži me preveč muk.

Ljubiti ni lahko.

Ni enostavno in prikupno in se ne filmsko romantično.

Ne, ljubezen povzroča strah, izgubo.

Ljubosumje in bolečino.

Jok in zadušljivost.

Vsakič ko pomisliš nanj, a veš da kontra ni tako.

Ko je tvoj največji strah, da nisi njegova prva izbira.

In mogoče celo ne druga,

si samo opcija, ki pride na misel, ko čas ugaja.

nekje nekdo