Pa je res bil kakšen strelski rov?

Ja, Matej, bil sem gori, nad Kolovratom, tolminski hribi. Rovi vkopani v skalo.

Ja, včasih se zamislim, kaj vse se je tu na naši tolminski zemljici v preteklosti dogajalo in kaj vse so naši predniki doživeli in preživeli. Sledi pa so še vsepovsod ...

Lp Tolminka

Tolminka, ko smo se kot otroci podili po teh tolminskih hribih, smo velikokrat naleteli na zapuščene granate med suhim listjem in visokoraslo travo. Še dobro, da smo jih pustili na miru, čeprav se še sedaj čudim, da nas ni zamikalo ...

Zopet odlično zastavljena tematika, problem je le, da se zapis odmika od pravil haikuja, saj ne pokaže (zamrznjeno sliko) ampak opisuje in razlaga. Opis se razgrinja npr. že s samo besedo "ob". Beseda "hrani" pa razlaga. Torej bi bila za haiku primernejše: "shranjen spomin", ki sicer nima dovolj zlogov, ob tem pa premalo pokaže s čem (s kakšno asociacijo) se to razkriva, ali celo kaj je prikrito. 

Haiku je najboljši, če je slika taka, da na njej vidimo nekaj, kar vzbudi občutenje v povezavi s tistim, kar ni izrecno opisano. Recimo, da bi bil zadnji verz - ki bi bil sicer že malo preveč klišejski: "grobna tišina".

Milan Ž. - Jošt Š.  

Milan- Jošt, hvala za poglobljeno kritiko. Vsekakor se bom posvetil razrešitvi tega problema in popravil, brž ko bom našel ustrezno rešitev

Lp, Bojan

PS. : Čeprav moram priznati, da na portalu vidim kar precej takih haiku pesmi, ki ne ustrezajo tej zahtevi.

Bojan, ja, res je! Včasih celo izpostavim haiku, ki je "malo mimo", malo bolj "modern", ekstravaganten, ..., ampak to verjetno zato, ker me "zadane". Tvoj haiku se v prvih dveh verzih sicer stopnjuje, ampak v zadnjem verzu zbledi. Recimo, če bi bilo na koncu: "dedek v spominu", potem verz preseneti in ima tudi širši naboj, čeprav je bila to individualna misel avtorja ... Ker je v haikuju tako malo besed, moramo najti tudi močno in originalno besedno povezavo za sliko, ob kateri rečeš na koncu: wow! Verz: "hrani spomine" je preveč pripovedno razlagalen. "Dedek v spominu" pa že nekoliko nenavaden, a ne nemogoč, in poglobi misli, zato je haiku bolj prepričljiv, čeprav se pojavi v njem celo oseba, kar ni ravno značilnost haikuja. Vendar lahko prav taka konkretizacija lažje nariše bralcu sliko časa, ko so bili rovi polni vojakov. Ali pa se lažje zazna, kako lahko rovi prebudijo spomine ...

Milan Ž. - Jošt Š.  

Prvotno :

/prazen strelski rov

ob njem vrba žalujka

hrani spomine/

Spremenjeno v :

/prazen strelski rov

trhla vrba žalujka

nagrobni kamen/

Ne vem, nisem čisto zadovoljen.

Res veliko boljše! Je pa tudi res, da nagrobni kamen deluje neprepričljivo, ker bi si težko predstavljal, da bi bila vrba lahko nagrobni kamen, po drugi podobi pa bi težko pričakoval, da bi bil v jarku pravi nagrobni kamen. 

Milan Ž. - Jošt Š.

Kaj pa takole?

Če pogledamo še malo v zaostrena "pravila" haikuja, potem se ne šteje za pravilno uporaba beseda "šteje". :)

Uporabiti je potrebno trpnik (trpni deležnik) ali pridevniško obliko.

Torej (po Bašu :) "skok žabe" in ne "žaba skoči".

Sicer sem pa le informatik (in obvladam računalniške programske jezike) in ne slavist, da bi res obvladal slovnico, torej ... :) 

Milan Ž. - Jošt Š.

Imaš prav. Sedaj sem se odločil za to različico, pa bom kar končal, ker imam različic še polno in to ne more iti v nedogled.

Lp, Bojan