Tudi moj glas bo utihnil
Veš, dragi, dokler se borim, mi je mar.
Ko se prepiram,
se borim za čas s teboj.
Ko jočem, jočem po tvoji prisotnosti.
Ko sem polna idej,
so vse za naju, za boljši jutri.
Ampak vedi —
ta moj glas,
ki ti je na trenutke tako naporen,
bo nekoč utihnil.
Takrat
me ne boš več imel.
Ne bom se borila, jokala, kričala.
Tišina bo napolnila prostor med nama
in ti boš moj glas želel nazaj.
Ne bo ga.
In ne zato, ker bi bil naporen,
ali ker si me neštetokrat prezrl,
ampak zato, ker se mi ne bo več dalo biti v vojni,
kjer že vnaprej vem,
da izgubljam.
Marsikdo kdaj pride do te točke razmišljanja. Je pa samo pesem- malo za razmišljanje.
Lp
sem razumel. tolažilni vzgib je v meni.
dostikrat sem opazil, da sem kaj pravilno razumel, če sem se uspel nasmejati. pa mi spet črna prevlada.
in kot praviš, dost mi je neskončne vojne, ..., pa o tem ima spet vsak svojo predstavo. zmaga je superkul organska. koliko moramo lagati, da bi življenje lahko pisalo? beseda žal je, tudi nož. puška, pravi e. dickinson.
vse dobro,
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anonimna
- 19. 01. 2026 ob 08:09
- Prebrano 148 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 14.99