Bela
Melje mlin melje
vse v belo vse v pleve
brez predaha
sika jezik plamena v plamen
ganjeno je
zazrt obraz v obraz
peresno lahka drobna tišina v tišini
skozi njen mir zatava
vkovan mrtev čas
V razpokah dlani
zasejani prehitri večeri
negiben zrak poka
kot zgrbljeno lubje breze
v belini
Pesem je zrela, atmosferična in izrazito vizualna, ki z minimalnimi sredstvi ustvarja močen vtis. Pesem, ne nagovarja z emocijo, nagovarja z prisotnostjo, z občutkom, da se nekaj drobi, ugaša, izginja. Pušča bralcu prostor za interpretacijo, ker je to pesem, ki ne želi ugajati, ampak vzpostaviti občutek. To ji uspe.
Lp! Žiga lev
Ni zakaj. Ker sem odložil popravljanje svoje pesmi. Sem se lotil, da malo analiziram nekatere avtorje. Med njimi tudi tvojo pesem, ki jo mnogi ne razumejo, oziroma jo samo preberejo mimogrede.
Tudi mene je pesem nagovorila, mislim pa, da bi bilo boljše, če bi izpustil še tisti dve piki ...
lp, Ana
Pike, še opazil jih nisem. Grejo takoj ven.
Čestitke h krhki pesmi o belini in bližini,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
- 18. 01. 2026 ob 11:40
- Prebrano 249 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 53.1