Ah, ne govori mi o večnosti.
(Ampak, večnost, kaj pa če obstajaš?)
Kaj mi boš odgovoril, če te vprašam,
kako pridem do večnosti?
(Ampak kaj, če obstaja preprosta pot do tja?)
Zakaj mi pripoveduješ o naju,
ko sonce ne bo nikdar več posijalo
in človeštvo ne bo več dihalo?
(Ampak kaj, ko se to res nekoč zgodi?)
Ker večnosti ni, ko bova odšla,
od naju bodo ostali odtisi stopal v blatu,
od naju bo ostala pomečkana trava,
na neskončnem travniku, koder sva tekala dan za dnem.
(Ampak bojim se, da bodo dežne kaplje uničile spomin v blatu in veter zbrisal spomin v travi.)

Kaj, ko bi šla raje v nasprotno smer
večnosti?

Wildberry