POEZIJA ZA DVA

DAN nekje VMES

utrujen vstanem
oči so še vedno zmačkane
od večernih solz
z vsakim adijo mi poka srce
vstaja noč
ko si dan pidžamo oblači
mesec zvezde
po strehi pomeče
nemir v meni sprašuje
kako ti je

le mir z mirom lepo nahrani
svetli pozdravi so cvetovi
za edini svet nad gladino

in koža v enem celi rano
ko val potegne, ker ocean
ga vleče.

hope&faith

IŽ-lev