Tonem
Strmim v prazno,
skodelica kave je na mizi
in
časopis, ki ga nihče ne bere…
Hlad posije name kot sončni žarek,
ovijem prste okrog praznine,
tonem vse globlje in globlje,
okrog mene plešejo sence,
lovim jih s prezeblo sapo,
a jih ne morem ujeti,
daleč so,
nedosegljive v času,
polnem prezira,
polnem brezupa,
glava je težka,
prepolna grozečih misli,
jaz pa tonem
vse globlje
in
globlje,
potujem skozi tunel grenkobe,
zdrznem se,
ko poči
milni mehurček,
v katerega ne verjamem več.
Silna tihota me
posrka vase,...
saj to ni res,
to se ne dogaja,
vse so le sanje,
si govorim,
grde sanje,
iz katerih se bom zbudila.
Pa niso sanje.
Niso sanje.
Niso sanje.
pesem kot živ vrtinec, ki povleče vase; močna
Anabea,
"Silna tihota me
posrka vase,..."
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anabea
- 15. 01. 2026 ob 09:03
- Prebrano 173 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 132.73