
Prostor po tebi še dolgo diši
Razpoke v stenah se odprejo
So rane ki se niso navadile kože
Iščem te v vseh predmetih
A najdem le delčke sebe
Tam kjer si me pustil neizgovorjeno
Tvoji odhodi so brez zvoka
Imajo težo ki jo zjutraj oblečem
Usedem se za mizo
In počasi srkam odločitve
Ki si jih pozabil vzeti s seboj
S tal pa poberem svoj glas
Ki se ni uspel predelati v besede
Poberem tudi tisto
Kar sva med stavki pozabila
In ponovno napišem pesem
Kako je v meni še vedno prostor
Kjer si bil nekoč
Morda se boš vrnil
Ne kot ti ampak kot možnost
Dobro jutro Branka. Zelo zelo občutena, razmišljujoče ljubavna poezija. Lepa pesem.
Dva škratka Razpoke in se odpre
Pesniški objem :)
Dobro jutro, Kamena Strela. Ko rano rani il je pek ili budala, pravijo v moji rodni.
Jaz zagotovo nisem pek.
Hvala za pesniški dotik in objem.
Oba sta me razveselila.
Škratka sta na varnem.
Lepo bodi in objem.
Ha ha ha :D, danes bom pek
Pozdravček
Poberem tudi vse tisto
Kar sva med stavke pozabila
Branka,
lepo ti tečejo besede ...
Lep pozdrav, Dejan
Odlično med včeraj, sedaj in jutri.
Predlagam le nekaj:
Prostor diši po tebi še dolgo
Imajo pa težo ki jo zjutraj oblečem
In počasi srkam tvoje odločitve (naslednji verz razjasni, a so njegove)
S tal pa poberem svoj glas
Poberem tudi vse tisto
Kar sva med stavke stavki pozabila
In ponovno napišem pesem o tem
Kjer nekoč si bil ali: Kjer si bil nekoč
Mogoče Morda se boš vrnil ali: Morda se vrneš
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala, Milan.
Se strinjam s popravki.
Lepo bodi.
Milan, začetek pesmi ne bi spreminjala, ker se mi zdi nepotrebno.
Ok. Čestitke za izpoved lastnih prostorov!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!