PREDEN SE NASMEH IZDA
Za robom tišine
ona skrije nasmeh —
ne kot skrivnost,
bolj kot navado.
Usta so rahlo našobljena,
stisnjena v droben pregib,
kot da bi hotela zadržati veter,
ki prehitro izda veselje.
Nad njimi nagubani brki,
zemljevid drobnih poti,
po katerih so nekoč hodile besede,
zdaj pa samo slutnje.
Nasmeh tam čaka,
nepotrjen,
vmes med vdihom in izdihom,
kot ptica na žici,
ki še ne ve,
ali bo poletela.
Zelo zanimiv naslov za vstop v pesem, ki želi ohraniti nekaj "distance", pa s tem le še dodatno vzpodbudi "zanimanje". Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Imam pa predlog: razmisli o besedi "kot" v drugi in zadnji kitici. Ker ima ponovljen "kot" v prvi kitici izredno pesniško moč, se v teh dveh zdi preveč "prozno". Morda bi lahko šla tako daleč, da bi v zadnji kitici zapisala celo: kot je ptica na žici,
Hvala, Milan.
Bom popravila pri sebi. ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nuša Ilovar
- 13. 01. 2026 ob 21:56
- Prebrano 185 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 39.22