Kako doseči to vzvišeno stanje? Je res treba čakati do konca?

Zagonetna pesem. Moram priznat, da vsega ne razumem oz. se mi ne odstre po logičnemu ključu. Vendar poezija tu ni zato, da bi jo razumeli temveč z užitkom použili - zato - bravo  - res poetično napisano. 

In prisežem, če bi bila Evridika moja, jaz pa Orfej, se prmejkrščen Matiček, nikakor ne bi ozrla, dokler ne bi oba srečno prišla iz podzemlja. Uf, tvoja pesem me je osvobodila negotovosti, anksioznosti in odpadle so vse zamere. Hm, zdaj sem pa zardela ;)

Pesem govori o tem, 

kako je na koncu ( v zadnjem izdihu),

vse slabo nepomembno. 

Zamere, napake, anksioznost.

Vazno, da je poleg Evridika, al pač Orfej.

Se strinjam s tabo, glede njegove napake :)

Na koncu pa poleg vsega odpuščanja, upam, da si znamo vzeti čas, da odpustimo tudi sebi, ker se mi zdi, da smo tako radi strogi do sebe.

Upam, da ima kaj smisla.

Zardevam ob komplimentu, hvala ;))

Lp, Nejc

Ha ha ha :) superca tole zardevanje

Ja in res, da neke stvari odpustimo tudi sami sebi je zelo pomembno.

Hvala za obrazložitev. 

Čao čao :)