20260111
Brezčutje sveta
me s težo mrzlega betona
seseda
kot razmočen karton.
V ihti,
skrivoma,
brskam po notranjih žepih,
iščem boga,
ki ga ves čas nosim
s seboj -
kot tisto ninico,
mokro
od sline
in solz.
Iskrena. Zelo občutena. Naslikana le z nekaj zelo močnimi podobami. Odlično! Pesniški pozdrav :)
Odličen prikaz o tem kako se človek, v tem krutem svetu, seseda in v obupu išče majhno, obrabljeno in otroško obliko boga, ne kot vero, ampak kot tolažbo.
Bravo.
Notranji svet otroka in odraslega je povsem drugačen. Ampak človek rabi prostor v katerem nahrani svojega notranjega otroka. In ga zavaruje pred mrazom sveta.
Se pridružujem komentarjem in čestitkam!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala za odzive in podčrtanko *-*, me veseli
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 12. 01. 2026 ob 09:49
- Prebrano 208 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 29.95