
Rad vstajam zgodaj, ko noč je pozimi,
poslušam kako se življenje prebuja.
Ti v sobi še spiš, jaz z spomini,
vlak za Ljubljano malo zamuja...
To urico zjutraj namenjeno meni,
ko mir neokrnjen še zunaj kraljuje,
ta čas, ko le ptiček kakšen se ženi,
mi jutro nedolžno vsak dan daruje.
Vedno znova rada prisluhnem pesmi, ki tako neslišno nakazuje pravo ljubezen v odnosu.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!