Od sonca ožarjeni
veter se kotali
čez pobočja in
skoz kotanje

in prilomasti
vse do izbe
v kateri kavo
pije Ivan

ter zaluča
njegovo dušo
ob tla v kotu,

da se razčesne
na tisočero
plamenečih jezikov,

ki kot kresnice
poplesavajo in
begajo v soju
rdečkasto oranžnega
vetra ter kličejo

svoj Duende
in mrzlično iščejo
zavetja, kjer bi
spet postale Eno,

da bi nato znova
lahko brnele
svoje misli o kavi,
izbi, zasneženih
ulicah, pravici
in hlapčevstvu.

En Ris