
Prišel si, ko sonce svoj žar
razlilo nad naše je gore.
Zdaj skupaj, zazrta v ta čar,
bojiva se skorajšnje zore.
Ostani pri meni, ostani,
do zore in zopet do mraka.
Glej, srečo imava na dlani,
vse drugo lahko še počaka.
Všeč mi je to preprosto, a elegantno in hrepeneče prebujanje prečiščenih verzov! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!