Življenje ga je gnalo
Ničesar mu ni dalo
Stal je tam na cesti
Igral se je z drevesi

S staro to kitaro
Pel je za zabavo
Na trgu pred ljudmi
Drobiža si želi

Ko popije vino
Ogreje domišljijo
Ljudje se mu smejijo
Svoje sreče si želijo

On zaspi v travi izgine v daljavi

tam ga veter nosi sprašuje le kako si

Na sprehod po parku
Z vrečko v rokah
Vse svoje imetje
Nosi na nogah

Zdaj sešteva srečo
Vidi le nesrečo
Skozi vse življenje
Ščiti ga le plašč
Daje mu zavetje
Skriva ga napak

On zaspi v travi izgine v daljavi

tam ga veter nosi sprašuje le kako si

Odmakne se s tišino
Izgine v praznino

Matej_Krusic