
Na nebu pojavi se zvezda bleščeča,
zvestó ji ponoči na konjih sledijo.
Ne ustavi jih morje, nobena nesreča,
romajo k "njemu", da ga obdarijo.
Za prihod so njegov izvedeli kralji,
odhod žal ne bo vesel in bleščeč.
Kje grob je ne ve se, tam v kaki dalji,
bilo je prezgodaj, bil je moteč.
Praznujmo z veseljem njegovo rojstvo,
kmalu spet pride, dobre odreši.
V trikotniku združeno to božje trojstvo,
slabo odpihne, škodljivcev nas reši.
On nam je pokazal kdo ljudje v resnici smo.
Ne bo nas on rešil, temveč se bomo mi
ko postanemo kot On ljudje.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!