Iniciacija
Sestra kača -
zakaj si me
oplazila, ko sem
sanjal z odprtimi
zrkli kot otrok?
Spremenila si me
v svetleče okostje,
duhovi so
me razkuhali
v kotlu.
Mavrična preja
je ovila telo sanjanja.
Hlačal sem z očetom
kojotom - le travne bilke
moje sestrice.
Besede so se
raztopile, nebo
je pelo neskončnost.
Vse je postalo žarenje.
Umito preteklika.
Narava je postala
raztegnjena v
ljubezen vse naokoli.
Nato je iz
bitja izstopil starodaven
drget - strah kopičen skozi
vsa življenja.
Potem sem klical
svoje moči,
da pridejo in
me ozdravijo.
Duša moja
kje si: vrni se
k meni,
še pred nočjo.
V plesu žerjava
sem našel
dušo, ki joče za
izgubljeno ljubeznijo.
Ko sem znova
odprl oči, so
bili v njih
mavrični obsidiani.
Jaz je postal
plameneča
koža kozmosa.
Krajina je pričela
svetiti, ovita v
črno luč.
Na dnu ni nobene
svetlobe, le temna tiha
svetloba brez ničesar -
maternica sveta,
ki varuje obliko.
Ko sem razstrl roko
so se na njej
igrali sončni žarki.
Tekoča luč -
ples je njena bit -
Enost s kozmosom.
Otrok - Sonce - Človek
sestra kača ..., in naprej, odlično.
spomnil si me, ne vedel bi kako se v strup sprevrača ..., kljub časom razumarskega gospostva nad usodo, še vedno premoremo neko, čisto svojo kozmogonijo, drobtinice mogoče, brez katerih ne bi bilo poezije.
spremenila si me v svetleče okostje ..., reči živali sestra ali brat, kot v klanih, ali kakor si pač mislil, vse to mi je zelo blizu.
po drugi strani, smo priča, kako se vsakdan skoraj neposredno spreminja v mit, kot zgodba o resnici in nikdar kot resnica.
lp, m
Lepo si to napisal Miko. Ja, če bi živali govorile, bi bilo človeške vladavine kmalu konec. Prevzetna in zelo domišljava vrsta smo. Če se izrazim malo mitsko smo luciferčki. Ves čas se trudimo prinašati luč, a na način, ki ni usklajen s širšim občestvom...
Lp
Ris
raztegnjena v
ljubezen vse naokoli.
o, da, od vekomaj - lepoooo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: En Ris
- 05. 01. 2026 ob 13:34
- Prebrano 220 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 104.15