
Na griču v kadilnici visim
in otožno skozi okno strmim
v mislih nad pokrajno lebdim.
Vidim dolino Idrijsko
vidim obdajajoče jo gričevje
na njih dreves za cel gozd
brez listov, gola in otožna
drevesa jesenska so.
Le debla in veje nad travo dvigujejo se
kot vojaki se zdijo,
ki nepremično stojijo.
V mislih pa že skozi ozeleneli gozd potujem
in potiho se sprašujem
ali drevesa za listi žalujejo
ter kako mrazu kljubujejo!
*Tftm - Tales from the madhouse
Drevesa so zdravilci duše. Dobro napisano. Pozdrav :)
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: kosBelegaKruha
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!