
Tam zunaj zankajo se bele niti,
predivo zimsko spleta se v odeje,
pod njimi pozaspali bodo skriti
zeleni bori, smreke, temne veje.
Pogled beži mi na robove gričev,
kjer gnezdi v luski snežni tihost mila,
kjer kak prelet premrzlih črnih ptičev
se zdi kot podrhtevanje dramila.
Z očmi, s pogledom v dalj zavetje iščem,
od vod, ki srež jih s tujih src pokrije,
če zamižim in se izognem bliščem,
zažubori in lepa misel vzklije,
odpre se v gorkost, pa čeprav je zima
in spet si moja, s smehom mi pokima.
Kako lepo ti teče rima. Prekrasna pesem, ljuba pi. Čestitam <3
Lepo, draga Irena, zadnjimi verzi se,
kot zvončki izpod zaskorjene snežne odeje,
odpirajo v prihodnost.
Bravo, čestitke!
Lp, M
Hvala, draga mi kamena strela,
saj ne, da rima mi težavo dela,
le ritem včasih me spotakne,
a kamen mi kdo drug odmakne :)
Srečno naj bo
Draga Marija, najlepša hvala,
včasih nas kaj ujame in zaledeni, pa spet pride odjuga ...
Sreno naj bo na poteh v pomladi
Dragi Caki, da lepo je biti,
tega se še bolj zaveš, ko si potisnjen na rob, a ko se vrneš na gladko pot, spomin na rob zbledi in zopet si berz tistihpolnih dni,ki si si jih obljubljal.
Hvala in sreča naj cveti iz tvoje biti, kjer brez tega, je drugje tudi ni.
Joj kako je lepa, kot potok spomladi poln sreče, pa žubori in žubori...
Objem draga Pesnice.
Draga Branka, odtajati se je zahtevna reč :) a ti že tečeš z besedami, ki so luči.
Hvala
objem
pi
Optimizem je toplota, enako z odprtimi in zaprtimi očmi ...
Lp Lidija
Hvala, draga Lidija.
Včasih hoče s soncem za hrib :) pa se verne kot sonce. Ta optimizem.
Objem
pi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!